MOTNJE PIGMENTACIJE

 

Osnovna barva kože je mešanica odtenkov, ki jih koži daje kri oziroma hemoglobin (rdeči, modri), karoteni, bilirubin (rumeni) in osnovni pigment kože melanin (rjavi). Barva kože se lahko spremeni zaradi izpostavljenosti soncu (UV žarkom), zaradi bolezni, hormonskih vplivov ali ob uživanju določenih vrst zdravil.

Motnje pigmentacije se lahko izrazijo po celotni koži ali omejeno, lahko so prirojene ali pridobljene.

Ob pojavu hiper pigmentacij (intenzivnejši rjavi odtenki) ali hipo pigmentacij (slabo obarvana ali bela koža) ali drugih spremembah osnovne barve kože je potrebno opredeliti vzrok.

 

Med najpogostejše motnje pigmentacije sodijo melazma, vitiligo, prirojena znamenja. Pogosto motnjo pigmentacije povzroči razrast glive »Pityriasis vesicolor« oziroma druge vrste vnetnih reakcij ali celo izsušenost kože.

 

Diagnostiko in zdravljenje motenj pigmentacije lahko uspešno izvede le dermatolog.

 

 

ALERGIJSKE BOLEZNI KOŽE

 

Osnovna barva kože je mešanica odtenkov, ki jih koži daje kri oziroma hemoglobin (rdeči, modri), karoteni, bilirubin (rumeni) in osnovni pigment kože melanin (rjavi). Barva kože se lahko spremeni zaradi izpostavljenosti soncu (UV žarkom), zaradi bolezni, hormonskih vplivov ali ob uživanju določenih vrst zdravil.

 

Motnje pigmentacije se lahko izrazijo po celotni koži ali omejeno, lahko so prirojene ali pridobljene.

Ob pojavu hiper pigmentacij (intenzivnejši rjavi odtenki) ali hipo pigmentacij (slabo obarvana ali bela koža) ali drugih spremembah osnovne barve kože je potrebno opredeliti vzrok.

 

Med najpogostejše motnje pigmentacije sodijo melazma, vitiligo, prirojena znamenja. Pogosto motnjo pigmentacije povzroči razrast glive »Pityriasis vesicolor« oziroma druge vrste vnetnih reakcij ali celo izsušenost kože.

Diagnostiko in zdravljenje motenj pigmentacije lahko uspešno izvede le dermatolog.

 

 

AKNE IN DRUGE BOLEZNI LOJNIC

 

So bolezni, ki nastanejo zaradi neregularnega delovanja žlez lojnic (sebacealnih žlez), ki z izločanjem loja, ščitijo kožo pred zunanjimi vplivi. Prisotne so praktično na vseh delih kože (razen na dlaneh in podplatih), mesta, kjer jih je največ, imenujemo seboroična mesta (lasišče, čelo obrvi, obnosne gube, prsni koš, pazduhe, dimlje, genitalije…)

Na izločanje loja vplivajo hormoni (testosteron, gestageni, hormoni ščitnice in nadledvičnice...),

bolezni živčevja, tudi zdravila.

 

Ob premajhnem izločanju loja (sebostazi) se pojavi značilen srbež in znaki suhe, luščeče, razpokane kože. Ob povečanem izločanju loja (seboreji) in posledičnem razrastku mikroorganizmov v žlezi lojnici se razvijejo značilne klinične slike bolezni lojnic, kot so akne, rosacea, seboroični dermatitis, perioralni dermatitis in druge aknam podobne dermatoze.

 

Vsaka od bolezni se lahko izraža v različni jakosti , čemur je prilagojen tudi način zdravljenja. Sodobno zdravljenje bolezni lojnic zajema svetovanje o primerni izbiri negovalnih izdelkov in kozmetičnih postopkov, sistemskem zdravljenju, hormonski terapiji .

Številne moteče znake bolezni lojnic (rdečica, brazgotine po aknah..) učinkovito zdravimo s postopki s področja estetske dermatologije.

 

 

OKUŽBE KOŽE

 

So bolezni in stanja, ki jih povzroči vdor različnih mikroorganizmov (bakterij, virusov, gliv, parazitov, insektov) v kožo. Razvoj okužbe kože narekujejo posebni pogoji in stanja, kot so direktna izpostavljenost mikroorganizmu, uničena integriteta kože (zmanjšan lipidni sloj, rane), zmanjšano delovanje imunskega sistema zaradi pridruženih bolezni, jemanja zdravil ali starosti.

 

Mikroorganizmi lahko prispevajo tudi k poslabšanju primarnih bolezni kože kot so akne, seboroični in atopijski dermatitis.

 

Okužbe kože so zelo pogoste, zaradi samozdravljenja z različnimi domačimi pripravki ali nepravilno predpisanimi zdravili, najpogosteje kortikosteroidi, se spremeni osnovna klinična slika okužbe, kar oteži prepoznavanje bolezni in zdravljenje.

 

V kolikor ima bolnik kronično obolenje kože, npr. atopijski dermatitis ali resnejša pridružena obolenja (npr. sladkorno bolezen...) se lahko razvijejo zapleti, ki se izražajo kot hitra širitev okužbe po celotni koži ali vdor mikroorganizmov v podkožje, kri ali druge organe.

 

Okužbe kože so ob pravilni, hitri diagnostiki in zdravljenju dobro ozdravljive bolezni.

 

 

KOŽNI RAK

 

Je  najpogostejše rakavo obolenje, na svetu je vsako leto prijavljenih čez milijon novih primerov te bolezni. Po najnovejših statističnih podatkih iz »Registra raka za Slovenijo« je  letno diagnosticiranih preko 2500 novih primerov ne-melanomske oblike kožnega raka, ter 670 primerov melanoma.

 

Različne oblike kožnega raka, poimenujemo jih po celicah v koži, ki se maligno transformirajo. Najpogostejši obliki sta bazalno-celični in ploščato-celični karcinom, ki ju uvrščamo v široko skupino ne-melanomskih rakov kože.  Obe se  pogosteje pojavljata pri ljudeh, ki so bili pogosto (desetletja) izpostavljeni soncu. Najpogosteje ga odkrijemo na soncu izpostavljenih regijah kot so obraz, plešasti del lasišča, hrbet.

 

Maligni melanom, krajše melanom, je oblika kožnega raka, ki se razvije iz melanocitov, celic, ki v koži proizvajajo pigment rjave barve (melanin), ki ima funkcijo zaščite kože pred sončnimi žarki in drugimi viri UV svetlobe. Melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, saj pogosto metastazira v notranje organe in posledično vodi v smrt.

Melanom se na koži pojavi kot nova, v začetnem stadiju, pigmentnemu znamenju podobna lezija, zato jo ljudje pogostokrat spregledajo ali zamenjajo za navadno znamenje.

 

Melanom se redkeje razvije iz obstoječih, več let prisotnih pigmentnih znamenj.

 

Redkejše, a za hitro prepoznavo zelo težke, so druge oblike melanoma, zato velja pravilo, da je vsaka hitro rastoča in spreminjajoča tvorba na koži lahko melanom.

 

Pojavnost melanoma (število novoodkritih primerov na leto) v Sloveniji že več desetletij narašča.

Melanom se pogosteje razvije pri ljudeh, ki imajo v osnovi večje število pigmentnih znamenj. Ljudje, ki imajo v srednjih letih na koži več kot 50 pigmentnih znamenj imajo 4,8 x večjo verjetnost, da se bo tokom v življenja na njihovi koži razvil melanom, kot ljudje, ki imajo manj kot 10 pigmentnih znamenj. Drugi dejavniki tveganja za pojav melanoma so še zelo svetla polt, rdeči lasje, pojav melanoma v ožjem krvnem sorodstvu kot tudi intenzivno sončenje, s pojavom opeklin (zlasti v mladosti).

 

 

DERMATOSKOPIJA

 

Z naraščanjem števila obolelih z različnimi oblikami kožnega raka, predvsem pa najbolj nevarnega malignega melanoma, narašča potreba po  uporabi tehnologij, ki bi omogočile hitro in pravilno postavitev diagnoze. Ob pregledu kože s prostim očesom, odkrijemo melanom prepozno, oziroma  v napredovali fazi bolezni, ko je zdravljenje  manj učinkovito.

 

Dermoskopija (dermatoskopija ali epiluminisčenčna mikroskopija ) je sodobna, neinvazivna diagnostična metoda, kjer s pomočjo presvetljevanja in povečave odkrivamo nepravilnosti v zgradbi pigmentnih znamenj in drugih kožnih tvorb. Preiskavo izvajamo z ročnim dermatoskopom, ki omogoča pregledovanje struktur v spodnjih plasteh kože (do 300 mikrometrov globine). Izkušen dermatolog na podlagi nepravilnosti dermoskopskih vzorcev prepozna za kožni rak sumljivo tvorbo, ko je le-ta še v zgodnjem stadiju.

 

Digitalna dermoskopija je nadgradnja ročni dermoskopiji, pri kateri »lečo na ročaju« zamenja videokamera, s katero posnamemo povečano sliko (10 - 40x) in jo shranimo v digitalni datoteki. Shranjevanje in primerjava posnetkov dermatologu olajšata diagnostiko najbolj zgodnjih oblik melanoma.

 

Dermoskopijo zanesljivo izvaja le dermatolog, ki je opravil usmerjeno usposabljanje in ima večletne izkušnje s področja dermoskopije.

 

Računalniške aplikacije, namenjene za avtomatsko prepoznavanje kožnega raka, ne morejo nadomestiti preventivnega pregleda  kožnih znamenj in izrastkov, ki ga izvede dermatolog. Ob samopregledovanju z aplikacijo se navadno ne pregledajo vsa znamenja in izrastki na koži, prav tako se ne ocenijo druga tveganja za pojav kožnega raka, ki jih dermatolog pridobi ob pogovoru z bolnikom.

 

 

RDEČICA IN OBČUTLJIVOST KOŽE

 

Je pogosta estetska motnja na licih, občasno tudi na drugih predelih kože. Kljub  prepoznavni klinični sliki je pred zdravljenjem potrebno opredeliti vzrok  in izključiti možnost, da je rdečica kože  eden od znakov resnejšega sistemskega obolenja npr. lupus, dermatomiozitis, vaskulitisi...

 

Pri klinični sliki rdečice najprej opredelimo ali gre za prehodno sliko (poordenje kože zaradi prekomernega in intenzivnega širjenja drobnega žilja ob stimulusih) ali stalno rdečico, ki jo povzroči prosevanje razpokanih žilic kože (teleangiektazije) ali žilnih tumorčkov (angiomi). Pozorni smo na pridružene spremembe kože npr. mozoljčki, bunčice, ki so značilni znaki rosacee ali demodikoze. Posamične pajkasto oblikovane teleangiektazije so lahko preprosta estetska motnja, v kolikor so številne moramo s preiskavami izključiti jetrna ali revmatološka obolenja.

 

Teleangiektazije so lahko razpoznavni znak  določenih malignih tumorjev kože ali  kronične okvare kože zaradi sončenja ali dolgotrajnega zdravljenja s kortikosteroidi. Sodobno zdravljenje motenj drobnega žilja kože se izvaja z radio frekvenčnimi, IPL in laserskimi napravami kot tudi sklerozacijo.

 

IZRASTKI  ALI BENIGNI (NE-RAKAVI) TUMORJI

 

Se na koži formirajo zelo pogosto. Razvijejo se lahko iz različnih celic kože, kar pomeni, da so zelo raznoliki v izgledu. Najpogosteje jih ljudje ne razlikujejo in jih na posplošeno poimenujejo »znamenja« ali »bradavice«.

 

Benigni izrastki so moteči pri negi kože, delu, športnih dejavnostih, kot tudi  izgledu, zato si jih želimo odstraniti.

Pred odstranjevanjem tovrstnih izrastkov s konservativnimi metodami (uporaba mazil, tekočin, laserja, IPL, radio frekvence, tekočega dušika) je izjemnega pomena strokovna potrditev, da je narava izrastka benigna (nenevarna).

Samozdravljenje izrastkov s komercialnimi pripravki je vrsto krat neučinkovito, dolgotrajno, možne so toksične ali alergijske reakcije, kot tudi nastanek brazgotin.

 

Pravilna postavitev diagnoze, možnost hitrega in učinkovitega zdravljenja so razlogi, da odstranjevanje izrastkov zaupate dermatologu.

 

Dermica, Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor

040 329 101 - dermatološka ambulanta in estetika

041 363 860 -  nega kože in oblikovanje telesa

info@dermica.si